
Raziskovalci so razvozlali osupljiv način, s katerim mravlje ene vrste prevarajo drugo vrsto in zasedejo njihovo mravljišče.
V gradu majhnega kraljestva umira kraljica. Toda ne zaradi vojaškega napada ali bolezni.
Smrtne udarce so ji zadale njene hčere, ki jih je s strupeno tekočino prevarala druga, tuja kraljica.
Ta je prišla iz drugega kraljestva in se uspešno infiltrirala med prebivalce gradu, v resnici pa je čakala, da prevzame oblast.
Zgodba, katere zaplet se zdi, kot bi si ga izmislil kakšen grški tragik ali Shakespeare, se odvija v prav posebnem kraljestvu – mravljišču.
Znanstveniki so namreč prvič razvozlali, kako parazitske mravlje uporabljajo "kemično orožje" za prevzem kolonije druge vrste.
Z njim prelisičijo delavke in jih pripravijo, da umorijo svojo pravo kraljico ter "ustoličijo zarotnico".
Edinstveno vedenje v biologiji
Uboj kraljice s strani delavk pri mravljah sicer ni redek pojav. Običajno se zgodi, ko je v koloniji več kraljic ali ko edina kraljica postane neplodna.
O tem, da bi mravlja, ki je prišla od zunaj, zmanipulirala delavke, da izvedejo atentat na lastno kraljico, pa so raziskovalci prvič poročali pretekli ponedeljek v reviji Current Biology, piše CNN.
Tovrstnega vedenja doslej niso opazili pri nobeni drugi živalski vrsti, je povedal vodilni avtor raziskave dr. Keizo Takasuka, izredni profesor biologije na univerzi Kjušu na Japonskem.
Predhodne raziskave so sicer pokazale, da delavke matičnega mravljišča po vdoru parazitske kraljice ubijejo svojo kraljico, vendar mehanizem do zdaj ni bil znan.
Vonj delavke kot vstopnica
Mravlje komunicirajo prek vonjev, s katerimi prepoznavajo člane kolonije.
Opazovanja so pokazala, da se parazitske kraljice pred vstopom v kolonijo podrgnejo ob delavke, prevzamejo njihov vonj in se tako neopazno infiltrirajo v mravljišče.
Za novo študijo sta japonska znanstvenika, Taku Šimada in Judži Tanaka, vsak vzgojila po eno kolonijo mravelj različnih vrst in v vsako uvedla parazitsko kraljico druge vrste.
Obe kraljici sta sprva prebivali zunaj mravljišča med delavkami in bubami gostiteljic in tako prevzeli njihov vonj. Zaradi tega ju straža pri vhodu v mravljišče ni prepoznala kot tujki in ju je spustila v kolonijo.
Ko sta tujki bili v mravljišču, sta se premaknili v območje hranjenja, kjer ju večina delavk ni ovirala – nekatere so ju celo nahranile.
A kraljici tam nista bili zaradi hrane – pripravljali sta atentat.

Po štirih dneh svojo mamo "dobesedno razkosale"
Ko sta locirali pravo kraljico kolonije, sta jo napadli in po njej popršili mravljinčjo kislino. Ta vonj je delavke vznemiril in nekatere so svojo kraljico kar takoj napadle.
To sta vsiljivki storili še večkrat in napadi domačih mravelj na svojo kraljico so postajali vse bolj nasilni. "Po štirih dneh so delavke svojo pravo mamo dobesedno razkosale," so zapisali znanstveniki.
V mravljišču je običajno ena sama kraljica (pri nekaterih vrstah jih je lahko več), ki je biološka mati vseh drugih mravelj v koloniji.
Kolonija vrtnih mravelj ima običajno nekaj tisoč članov, obstajajo pa tudi veliko večje, super kolonije, kjer število mravelj lahko doseže nekaj milijonov.
Nova kraljica, nova kri
Smrt kraljice pa je bila znak za novo – parazitsko – kraljico, da začne odlagati na stotine jajčec, ki so jih potem začele negovati delavke, hčere nekdanje kraljice.
Na koncu so se iz jajčec nove kraljice izlegle nove mravlje, biološke hčere parazitske kraljice, ki so postopoma izpodrinile vse člane prejšnje kolonije.
Gre za redko in zelo natančno študijo, ki potrjuje nekaj, kar so raziskovalci mravelj sicer sumili, a nikoli dokazali, je povedala dr. Jessica Purcell, profesorica entomologije na Univerzi Kalifornije v Riversidu, ki v raziskavi ni sodelovala.
"Posebej me je presenetilo to, da parazitska kraljica s kemično snovjo dejansko sproži tako drastično vedenje pri delavkah," je dodala.
"… doslej nismo dobro poznali načinov, kako parazitske kraljice odstranijo gostiteljske. V preteklosti smo videli neposredne umore – na primer obglavljenje – a zdaj smo prvič priča kemični manipulaciji, ki vlogo morilca prenese na delavke," je pojasnila.
V pravljicah so družinsko nasilje, zlobni starši in izdaje pogoste teme – otroci, ki ubijejo mater, pa so v pravljicah redkost.
"V tem smislu je zgodba parazitskih mravelj še bolj izjemna," je za CNN povedala dr. Maria Tatar, profesorica za folkloro in mitologijo na Harvardu.
"Včasih narava preseže tudi našo najbolj divjo domišljijo," pa je zaključil dr. Takasuka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje